Čaji in kava

Čaj iz listov melise (latinsko Melissae folia) je dobro poznan po svojem pomirjevalnem učinku. Koristne pa so tudi melisine kopeli, ki sproščajo in pomirjajo deluje pa tudi blagodejno na razdraženo kožo.

Čaj iz poprove mete (latinsko Menthae piperitae folium) pijemo zmerno topel, počasi, po požirkih.

Islandski lišaj ali gorski mah (latinsko Lichen islandicus) zaradi velikih količin sluzi priporočajo za zaščito sluznic (ustne votline, žrela, želodca in črevesa).

Cvetovi hibiskusa (latinsko Hibisci flos; znan je tudi pod imenom Oslez) vsebujejo veliko organskih kislin (jabolčna, vinska, citronska), prav tako pa tudi sluzi in pektine.

Čaj iz brezovih listov (latinsko Betulae alba folia) mnogokrat uporabljamo pri »spomladanskih očiščevalnih kurah«.

Artičoka (latinsko Cynarae herba) vsebuje veliko grenčin in čreslovin.

Pljučnikovi listi (latinsko Pulmonariae folia) so v domačem zdravilstvu dobro poznani. Možni so stranski učinki pri dolgotrajnejši uporabi, zato ga uporabljajmo zmerno in samo občasno.

Čaj iz komarčka (latinsko Foeniculi fructus) je odlično sredstvo proti napenjanju in vetrovom v črevesju. Lahko ga kombinramo tudi z janežem ali kumino.

Glavna učinkovina šentjanževke (latinsko Hyperici herba) je hipericin.

Čaj iz njivske preslice (latinsko Equiset herba) prpravimo tako, da eno žličko preslice namakamo v 1/4 litra mrzle vode ali prelijemo z vročo vodo in po pol ure odcedimo.

Regratove korenine (latinsko Taraxaci radix) uporabljamo predvsem za spomladansko in jesensko čistilno kuro.

Čaj iz navadne palhtice (latinsko Alchemillae herba) je v ljudskem zdravilstvu zelo priljubljena pri ženskah v meni. Zelo pogosto je sestavina čajnih mešanic za očiščevalne kure. Uporablja se tudi zunanje.

Kumina (latinsko Carvi fructus) je najbolj uporabljano zelišče za pripravo čaja proti napenjanju.

Čaj KRRT.

Šipkov čaj je eden najbolj poznanih čajev pri nas. Pripravimo ga iz plodov šipka (latinsko Cynosbati fructus). Zradi vsebnosti veliko vitaminov (prevladuje vitamin C) ga priporočamo pri prehladih oz. že kot preventivo pred prehladi.